Kaj naj potem storim z vso to seksualno energijo?

Zadnjič sem storila napako. Na začetku milonge, ko je bilo plesišče še večinoma prazno, sem pristopila k neznanki in jo prosila za ples.

Zmedeno me je pogledala in oklevala za trenutek predolgo.

Že takrat bi morala odkorakati stran, a sem takih odzivov že navajena, še posebej v Italiji na milongah, kjer me nihče ne pozna.
​
“Ne, ne plešem z žensko,” ali “Ne, hvala. To ni naravno.”

A to ni bilo tisto, kar se je zgodilo tisti večer v Ljubljani. Plesalka je sprejela moje povabilo in pričeli sva plesati. Vzdušje je bilo ledeno in približno po polovici prve pesmi se mi je začela globoko smiliti. Bila je namreč izjemno napeta in ni zmogla uživati ne v prijetni glasbi, ne v sinhronem gibanju najinih teles.

Končno je uspela svoje težave ubesediti: “Ampak ples z žensko… Kaj naj potem storim z vso to seksualno energijo?”

Popolnoma me je šokirala.

A sem ji vseeno uspela takoj predlagati, naj jo preusmeri v sam ples, v kreativnost in izraznost, ki jo ples nudi.

To je namreč to, kar sama običajno storim, ne glede na to, s kom plešem.

(Čeprav, če sem povsem odkrita, sem se v mojih zgodnjih letih plesanja tanga tudi sama včasih zaljubila v določene plesalce. Vendar se je to dogajalo dovolj redko. Kar me pripelje do neke druge zelo zanimive teme, ki ji pravimo “C-c tango” ali “Umetnost zapeljevanja v tangu”. To pa je že povsem druga zgodba.)

A vseeno me je vprašanje tiste plesalke spodbudilo, da sem malo bolj razmislila o vrsti povezanosti med plesnimi parnerji v tangu.

Je intenzivna povezanost med soplesalcema seksualna po svoji naravi? Ali gre bolj za intimno povezanost? Je mogoče, da gre le za igro moške in ženske energije, ki sta obe prisotni v vsakem od nas, le v različni meri? Ali plesu sploh lahko rečemo tango, če v njem ni prisotne nič seksualne energije?

Odvisno.

Najprej - da. Določeni ples lahko predstavlja izjemen tango, pa čeprav v njem ni prisotne nič seksualne energije. Popolnoma nič. Pri takem plesu gre lahko za igrivost ali intimnost ali preprosto združitev z drugo osebo v tukaj in zdaj.

Kljub temu pa seksualna energija včasih odigra svojo vlogo.

Kadar obstaja dobra plesna usklajenost med soplesalcema in je za povrh prisotna še obojestranska privlačnost, potem lahko tango postane zelo intenziven in poln užitka. Brez dvoma.

Vendar ne brez nevarnosti. Višje kot letamo, nižje pademo. Prava umetnost je, da se naučimo, da se po taki izkušnji v tangu ne zaljubimo v trenutnega soplesalca. Vsem nam se je to že zgodilo, ko smo bili začetniki. A s časom smo se naučili razlikovati med obema stvarema.

Kar se zgodi na plesišču, ostane na plesišču. Vsaj zame. Življenje me je že naučilo to lekcijo.

A spregovorimo raje o drugačni povezanosti. O taki, ki je bolj intimna po svoji naravi. Taka povezanost se lahko zgodi med soplesalci, ki se drugače ne privlačijo nujno tudi fizično. Gre za dosti bolj subtilno in nežno vrsto povezanosti.

Intimna povezanost je kot božanje brezpogojnega sprejemanja, v katerem se lahko popolnoma sprostiš in preprosto si. Je kot poezija, ki se dotakne globin tvoje duše. Je prostor, kjer se združiš s še enim človeškim bitjem v drugače tako izmuzljivo celoto.

A tudi taka intimna povezanost je le dar trenutka. Zgodi se za kratek trenutek, a po zaključnem objemu, poljubu na lice v zahvalo ali bežnem stisku dlani, se ognjemet intimnosti poleže, ko par med cortino zapusti plesišče.

Medtem ko se seksualna povezanost, ki sem jo opisala bolj zgoraj, nujno zgodi med moškim in žensko (ali ekvivalenti teh vlog pri LGBT), pa intimna povezanost ni omejena le na to.

Še vedno je izjemno redko, ampak se je že nekajkrat zgodilo, da sem jo izkusila z drugimi ženskami. Pogosto pa je bila združena z barvito radostjo, razigranostjo in skupnim humorjem.

Kaj pa tisto o igrivosti moške in ženske energije, ki sem jo omenjala zgoraj? Še vedno trdno verjamem v koncept jina in janga, ki sta ponazorjena s črno-belim simbolom taijitu. Moška in ženska energija oblikujeta celoto, se lovita, vendar sta medsebojno odvisna in povezana. Kapljica bele je v črni polovici in kapljica črne je v beli polovici. Vsi, tako ženske kot moški, posedujemo obe vrsti energije v sebi.

V ženskah je kapljica moške energije. Zaradi nje so, poleg tega, da so sprejemljive, skrbne, mehke in polne čustvenega vrtinčenja, tudi odločne, osredotočene in učinkovite.

V moških je kapljica ženske energije. Zaradi nje so, poleg tega, da so močni, racionalni in odločni, tudi senzibilni, skrbni in ustvarjalni.

Skrivnost najbolj zanimivih oseb, ki jih srečujem v življenju, leži ravno v notranjem ravnotežju njihovih moških in ženskih ustvarjalnih sil. Je pa res, da popolnega ravnotežja ni, saj se ves čas premika v odnosu do naših dvomov o lastni vrednost. A s tem ni nič narobe. Saj smo le človeški.

Kako se to odseva v našem plesanju tanga? Osebno uživam s plesalci moške vloge, ki točno vedo, kaj hočejo in so sposobni tehnično precizno skomunicirati njihovo močno namero. Jasna moška energija. Vendar morajo to znati storiti na zelo senzibilen način, kjer dobim občutek, da me poslušajo in kjer je moje udobje ena glavnih prioritet. Kapljica ženske nežne skrbnosti. Če pa so za povrh še zmožni vstopiti v dialog sprejemanja in dajanja in se ne bojijo prepustiti najini intenzivni povezanosti, pa se tako približajo idealnemu, kot le gre - vrteče se kolo črnega in belega, ki se lovita, da bi ustvarila celoto.

Kadar plešem moško vlogo, cenim plesalke, ki so se sposobne v trenutku prepustiti najini združitvi. To je osnovni ton najine povezanosti - ta pripravljenost slediti mojemu vodstvu, z mojim načinom interpretacije glasbe. Jasna ženska energija. Le ko je ta osnova vzpostavljena, tako da se mi ni treba stalno boriti s prevzemanjem vostva, je čas, da plesalka prične vstavljati majhne doze njenih namer, glasbene dinamike in vsega ostalega, kar spada pod “aktivno sledenje.” Kapljica moške energije. Ta je namreč nepogrešljiva. Zaradi nje ostajam kot plesalec moške vloge na robu pozornosti in predaje. To je to, kar definira soustvarjanje, ki je -vsaj zame- ultimativen cilj tanga.

Naj se torej vrnem še k slavnemu vprašanju moje soplesalke v Ljubljani, ki je bila zmedena glede tega, kaj naj stori z vso tisto spolno energijo. Razjasniva najprej prvo stvar: razumem te, še kako. Tudi sama sem bila na tvojem mestu. Takrat sicer še nisem plesala z ženskami, ki bi vodile, preprosto zato, ker jih takrat še ni bilo. Se je pa seksualna energija kar naprej vrtinčila v meni ob vsakem razburljivem plesu. To me je neizogibno vodilo v dosti preveč primerov zaljubljenosti. Ja, razumem te.

A kljub vsemu upam, da boš v lastno dobro kmalu ugotovila, kako enostavno je pretvoriti te notranje vrtince v radostno ustvarjalnost. Odpri si možnosti. Pleši z mladimi in starimi, privlačnimi in povprečnimi, suhimi in okroglimi, moškimi in ženskami, z visokimi in nizkimi, z lokalnimi in s tujimi. Ugotovi, kaj nas združuje navkljub vsem razlikam, vendar ugotovi to sama zase, ne verjemi le mojim besedam.

P.S.: Upam, da se spet srečava na plesišču čez nekaj let. Zna biti, da se boš razvila v čudovito soplesalko.

​Foto: Tomaž Leskovšek

---

Želite tudi v prihodnje slediti mojim objavam?