Zakaj je učenje vodenja lahko tako zahtevno za moške

Foto: Axel Grewe

​Učenje vodenja pri tangu je zapleten podvig.

​Vse se spominjamo tistih bolečih primerov, ko smo bile pri uri tanga (ali na praktiki) z začetnikom. Počasi je dojemal, pohojal nam je prste na nogi ali nas zadeval s kolenom v koleno. Posamezen gib je moral kar naprej ponoviti, pa ga še ni dojel.

​Potem je prišel na vrsto obisk milonge. Čisto je bil pod stresom in znal je le hoditi ves čas, pri tem pa razmišljal o tem, kako nas dolgočasi. Ali pa podobna situacija, ko je začel izvajati zaporedje korakov, ki se jih je naučil na lekciji, a je to pomenilo, da je ustavil tok ronde in čez njegovo ramo smo lahko lovile poglede nepotrpežljivih plesalcev za nami.

Nisem ponosna na to, a ponavadi nisem ravno tolerantna in potrpežljiva oseba (še posebej, kadar gre za večne začetnike).

A ko sem enkrat začela voditi in se ukvarjati z identičnimi težavami kot moški plesalci, sem nekako prišla do trohice tolerance in potrpežljivosti za moške, ki šele začenjajo s tangom.
Plesalci imajo zelo težko delo na začetku.

Obvladati morajo lastne gibe (kar zna bit že samo po sebi dovolj zapleteno, če se lotevajo učenja novega plesa šele kot odrasli).

Naučiti se morajo, kako pokazati svoji plesalki, kaj želijo od nje. To bi bilo še nekako izvedljivo, če bi pri tem smeli uporabiti svoje roke - a vsak učitelj tanga, ki je vreden svojega denarja, bi jim moral to odločno prepovedati.

Prisluhniti morajo glasbi in upoštevati vsaj ritem, če nič drugega, in se negibno ustaviti na zadnji noti.

Zapomniti si morajo določeno količino korakov (saj je večina lekcij pri večini učiteljev še vedno osnovana na zaporedju korakov).

Krmariti morajo po prostoru na plesišču. To ni mačji kašelj, verjemite mi. Pari prihajajo z vseh strani, težko predvidiš, kam bodo šli, nekateri si vzamejo ogromno prostora ali pa pridejo in te stisnejo v kot, od koder se ne moreš izmuzniti. In če se slučajno ne obnašaš po njihovih pričakovanjih, te še pričakajo z zastrašujočim pogledom.

Potem je seveda tu še ta krhka, čudovita dama v njegovem objemu, ki čudovito diši, njena koža je tako mehka in njeni lasje ga ščegetajo po licu. Že samo to bi bilo dovolj, da bi se moški čuti zmedli in slabo vplivali na njegovo sposobnost koncentracije.

A ne. To še ni dovolj. Tu je še potuhnjen glasen notranji glas, ki pripoveduje moškemu, da ni dovolj dober zanjo. Verjetno jo na smrt dolgočasi, s tem, ko kar naprej ponavlja le iste enostavne korake.

Ko bomo torej naslednjič plesale z začetnikom, si prikličimo vse to v spomin. Moški gredo skozi neverjetno veliko začetniško frustracijo in potrebujejo vso spodbudo, kar jo lahko dobijo.